ENODNEVNI POHOD JAHAČEV IN VPREG KONJEREJSKEGA DRUŠTVA RADOHOVA VAS

V soboto, 6.5.2023 smo se jahači in vprege ob 8.00 uri zbrali pri gostilni Grabnar (Pri Johanu) v Radohovi vasi, kjer smo imeli tudi zajtrk. Pridružili so se nam tudi člani sosednjih društev: Društva prijateljev konj Višnja Gora, KD Suha Krajina, TKD Krtina, KD Bloke, KD Barje in Tapetnikove konjenice. Pohoda smo se kot člani Združenja rejcev Lipicanca Slovenije s svojimi lipicanci udeležili tudi mi iz Rogačeve kmetije. Po končanem zajtrku smo se s konji odpravili na pohod. Prvi postanek smo imeli v Bregu pri Dobu, kjer nas je prijazno pogostil Miha Omahen. Nato smo pot nadaljevali skozi Dob, kjer smo se ustavili pri članu KD Radohove vasi Štefanu Bregarju. Po pogostitvi smo nadaljevali mimo Malih Pec. Med potjo ni manjkalo dobre volje, saj je bilo za pijačo dobro poskrbljeno. Pot nas je vodila do Lučarjevega kala, kjer smo pri koči turističnega društva Grča imeli dobro malico. Ko smo se najedli, smo napojili konje, in se vsi skupaj tudi malo odpočili v prijetni senci gozda. Ogedali smo si tudi lepo obnovljen 100 let star čebelnjak domačina čebelarja Petra, kateri nam je lepo razložil pomen čebelarstva. Po končani malici in počitku pa nas je pot vodila skozi Hrastov dol proti Trnovici. Tu smo se ustavili na NiceRanchu, kjer nas je Katja Zrimšek pogostila s pijačo in štrudlom. Pot smo nadaljevali čez Sad in Podboršt, nato skozi Bogo vas in Pokojnico. Prispeli smo do vasi Cesta, kjer smo se ustavili na domačiji Omahen. Tu smo se ustavili z namenom, da se spomnimo našega pokojnega člana Alojza Omahna, ki je umrl decembra 2020 v času korone in zaradi takratnih okoliščin oz. najhujših omejitev ni bilo možno izpeljati žalne seje. Dokler ga ni zagrabila bolezen, se je s haflingerji udeleževal vseh društvenih akcij. Spomnili smo se ga s kratkim nagovorom predsednika društva Davorina Tomažina in njega ter vse umrle konjerejce počastili z minuto molka. Domači pa so nas prijazno pogostili s pijačo, narezkom in pecivom. Med pohodom je bilo vzdušje zelo prijetno, saj nas je spremljal tudi glas dveh harmonik. Nato smo pot nadaljevali nazaj proti Radohovi vasi, kjer smo imeli tudi zaključek pohoda. Da pa domov ne bi odšli lačni, so nas v gostilni Grabnar pogostili še z golažem. Pohod je bil super organiziran in izpeljan, vreme pa nas je skozi celoten dan spremljalo s soncem. Utrujeni konji in konjarji smo se razšli v dobri volji in lepimi vtisi, da bi bilo pohodov in druženja čim več.